Skupino standardnih plesov predstavlja pet plesov (angleški valček, tango, dunajski valček, počasni fokstrot - slowfox in hitri fokstrot - quickstep), ki se odlikujejo po plavajoči breztežnosti, ritmično menjajočimi se gibalnimi sekvencami in hitrimi reakcijami v gibanju. Standardne plese navadno plešemo v zaprti plesni drži. V tehniki so stopala za razliko od latinsko-ameriških plesov vzporedna, noge pa se premikajo tesno druga mimo druge. Pri hoji nazaj se odrivamo s pete, pri premikanju naprej pa stopamo preko pete na cela stopala in nato na prste, če je to potrebno. Telo je pokončno in zravnano.

Med latinsko-ameriške tekmovalne plese spadajo samba (izhaja iz Brazilije), ča-ča in rumba (izhajata iz Kube), pasodoble (ki je sicer iz Španije) in džajv, ki pa je severnoameriškega izvora. Za razliko od standardnih plesov plešemo latinsko-ameriške s stopali rahlo obrnjenimi navzven, stopamo preko prstov na celo stopalo in največkrat jih plešemo v odprti plesni drži. Odprta drža omogoča več izraznosti tako plesalcu kot plesalki, vendar je odnos med partnerjema tako v drži, kot tudi v gibanju (takoimenovan partnering) tudi v tej zvrsti plesov odločilnega pomena za karakterizacijo posameznega plesa. Po tehniki so si latinsko-ameriški plesi zelo različni, tako po temperamentu kot plesnem izrazu.

Akrobatski rokenrol je kompleksna športna zvrst, kjer morajo tekmovalci združiti športno akrobatiko z umetniško interpretacijo plesnih elementov. Sestavljen je iz dveh plesnih programov. V talnem programu, ki traja minuto, plesni par prikaže tehniko osnovnega koraka, izvedbo različno zahtevnih plesnih figur, koreografijo in izraznost. Glasba pri rokenrol-u je izredno hitra, zato je uspešnost para pogojena z dobro izvedeno tehniko, hitrostjo gibanja in konstantnostjo prikaza sposobnosti preko cele koreografije. Drugi, akrobatski program, ki traja 1,5 minute, je sestavljen iz šestih akrobacij, ki so med seboj povezane s plesnimi koraki, značilnimi za rokenrol. Poleg vseh zahtev iz talnega programa je v akrobatskem pomembna tudi težavnost in izvedba akrobacij. Pri rokenrol plesu morata oba plesna partnerja delovati "močno", polna energije, zanesljivo in samozavestno. Rokenrol, ki ga plešemo družabno, po navadi ne vključuje akrobacij, če pa jih učimo, naj bodo le-te preproste in naučene ob ustreznem varovanju.