Sekcija modernih tekmovalnih plesov je glede na število registriranih tekmovalcev (preko 3.000) najmočnejša sekcija znotraj Plesne zveze Slovenije. Deli se na discipline, ki predstavljajo umetnost uprizarjanja (jazz, step, balet, show plesi, modern…), na urbane ali ulične plese (hip hop, breakdance, electricboogie) in na tradicionalne plese (orientalski trebušni plesi). Slika 1. Organizacija Plesne zveze Slovenije (PZS)
Jazz ali džez je glasbena zvrst, ki je dobila prvotno podobo okoli leta 1920. Njeni začetki segajo v glasbeno tradicijo severnoafriških kultur, ki so se na ameriških tleh spojile z ameriško in evropsko kulturo in njunimi glasbenimi instrumenti. Njegove korenine segajo v blues, ragtime in tudi v glasbo evropskih vojaških orkestrov.
Jazz balet je plesna tehnika, ki izhaja tako iz baleta kot tudi iz stika afriške in ameriške kulture. Je eden izmed t.i. jazz plesov, kamor spadajo tudi Cakewalk, Black Bottom, Charleston, Jitterbug, Boogie Woogie, Lindy Hop … Jazz je postopoma postajal vedno bolj popularen in tako prešel tudi na plesni oder in v plesne studie. V 50-ih letih je kar nekaj pomembnih oseb pustilo močan pečat na samem plesu: Katherine Dunham, Bob Fosse, George Balanchine, Agnes de Mille, Jack Cole, Gene Kelly in drugi.
Jazz balet uporablja v svojih koreografijah veliko dvigov nog, piruet, raztegov, izolacij telesa, plie-jev, skokov, uporabe tal. Najprej poskušamo osvojiti elemente ogrevanja, nato nadaljujemo z osnovnimi koraki in gibalnimi strukturami v plesu preko diagonal dvorane, kjer osvojimo že elemente, ki jih bomo kasneje uporabili v koreografiji. Na koncu pa se lotimo še učenja koreografij, primernih za posamezno starost oziroma stopnjo učenčevega znanja.
Za razliko od klasičnega baleta, ki je znan po svoji strukturirani tehniki, sodobni ples oz. »modern« označuje sproščeno, svobodno gibanje telesa. Zaradi omejenosti in toge narave baleta so se začetniki sodobnega plesa (predvsem v prvi polovici 20. stoletja) poskušali le tega znebiti in so pričeli z razvojem novih trendov in tehnik. Ples se z razvojem kulture nenehno spreminja. V tekmovalnem smislu to pomeni, da lahko plesalec v svojem nastopu poleg originalnih tehnik, posegajo tudi po uporabi sodobnih trendov, ki bodisi posegajo po osnovah ali pa koreografi posežejo po popolnoma izvirnem konceptu. Sodobni ples odkriva plesalčevo telo in prinaša nove informacije o telesu, ponuja nove oblike premikanja po prostoru, novo kakovost giba in daje prostor za eksperimentiranje.
Hip hop velja za kulturno gibanje, ki se je razvilo na ulicah New Yorka (Bronx), v zgodnjih sedemdesetih letih, primarno med afro in latinoameričani. Ustvarjen je bil za ulično izražanje, kjer so bili v ospredju preprosti ljudje z naravnim talentom za ritem in gibanje. Koreografije so temeljile na kompleksnih ritmih in črpale inspiracijo iz afriških plesov. Tako se je razvila popolnoma nova plesna zvrst, ki je vključevala tudi elemente stepa, moderna, afriškega plesa in še mnogih drugih.
V hip-hopu pravila ne obstajajo. Subkultura hip-hop plesa je v veliki meri odvisna od razvoja glasbene industrije. Tako se ves čas rojevajo novi stili, ki se med seboj razlikujejo tako na energijski, kot tudi na čustveni komponenti, zato je hip-hop zelo težko poenotiti. Štirje glavni elementi hiphopa so: rap, didžejstvo, grafiti in breakdance. Hip-hop plesalci pogosteje uporabljajo tehnike kot so »popping«, »locking«, »house«, itd.
Pop kategorija je ena izmed kategorij v kateri se tekmuje na Šolskem plesnem festivalu (projekt Plesne zveze Slovenije). Primeren je za učenje plesa otrok in mladostnikov, vključuje korake in gibanja iz različnih popularnih zvrsti plesa, kot so hip hop, jazz, rokenrol, ipd. Pop je primeren za ure plesa na športni vzgoji, za koreografije, ki jih pripravljamo za nastope, prav tako pa tudi za vse, ki bi se radi gibali na ritme popularnih pesmi.
| Ples | Koreografija ob glasbi | Metodični postopek |
|---|---|---|
| Pop | Pop koreografija za otroke / razredna stopnja | Pop: Koreografija razredna stopnja |
| Pop koreografija za starejše / predmetna stopnja in SŠ | Pop: Koreografija predmetna stopnja in SŠ |